Rupovščica

Rečica Rupovščica zbira svoje povirne vode izpod zahodnega dela Storžiškega hribovja – Kriška gora, Tolsti vrh in Polana. Vodotok je dolg kakšnih 14 km, izviri so na višinah od 600 do 1000 m nadmorske višine. Največji pritoki z leve strani izpod Storžiškega pogorja so Milka, Stražnica in Goričnica, z desne strani iz konglomeratne terase Udin boršt pa Želinjski potok in Novaki.

Pod Golnikom se njen padec zelo zmanjša, zato ima vse do Kokrice za alpsko vodo zelo majhen strmec, dno je marsikje zablateno, ob visoki vodi pogosto poplavlja bližnje močvirne travnike. Vodotok ima kar tri imena. Zgornji tok od Golnika do sotočja s Stražnico pri Tenetišah se imenuje Parovnica, dolvodno do sotočja z Milko pri Bobovku se imenuje Kokrica, le spodnji del, trije kilometri toka mimo Kokrice, Ilovke in Rupe, se imenuje Rupovščica. Na koti 370 m se pri Ovčanu (kmetija) združi s Kokro.

Vodotok je doživel v začetku osemdesetih let korenite hidro-tehnične posege, saj so jo meliorirali v dolžini 3,5 km med Tenetišami in Kokrico in s tem so skrajšali njeno dolžino za skoraj 1 km, zravnali veliko meandrov, zgradili več jezov in obale utrdili s skalami, zadnji tak poseg pa so izvedli v letu 2008 nad Kokrico.

Ribe v vodotoku: voda je lovna v dolžini 7,5 km od izliva do zadnjega jezu pri nogometnem igrišču v Tenetišah. V delu vodotoka od izliva do jezu pri nekdanji žagi in mlinu na Ilovki je poleg potočnic, šarenk in klenov tudi precej lipanov. Nad jezom je najlepši in izredno težko dostopni kanjonski del vodotoka (1 km), pod nekdanjo žago na Kokrici pa so tolmuni globoki do 5 m. Na Kokrici so v vodi tudi ostriži, krapi, perke in oke, linji, ščuke in celo som, vzrok pa je pritok Belca , ki je iztok iz jezerc na Brdu in ob visoki vodi pride do pobega v Rupovščico.